Opisi prebivalstva

:: Ime in priimek:
Erika Hamann

:: Starost:
20 let

:: Študij [ letnik] / delo:
študentka angleščine in francoščine, 2. letnik

:: Mesto in država:
Bergen, Norveška

:: Videz slika:
Erika je dekle, ki ve kaj pomeni imeti popolno postavo. In prav taka kot je popolna postava tako ima Erika. Ne samo da na njej ni nobene odvečne obline, tudi tiste obline, ki morajo biti tam kjer so so pri njej na pravem mestu. Ker je bilo dekle vedno zagreto za šport in rekracijo se ji to v najboljših letih pošteno vidi. Njeni dolgi, temi lasje ji padajo prosto čez ramena in so temno rjave barve na nekaterih delih nekoliko temnejši ali svetlejši. Nikoli se ni preveč obremenjevala s svojim videzom, saj sama zase ve, da je edinstvena in da ji večina deklet ne seže niti do kolen. Čeprav tega ni nikoli vidno pokazala. Njene oči so nekaj posebnega. Ne samo barva, katera jih obliva. Njen pogled lahko dobesedno stopi človeka ali pa ga ubija. Nikoli ni preveč tiščala sebe v notranjost in se skrivala za drugimi. Noja na nek način ja, spet na drugega ne. Vedno je bila tiha in ni izstopala v okolici, pa vendar ko se je začela kakšna zabavala ali kaj podobnega je bila vedno ona tista, ki se je znala pozabavati in narediti iz zabave, takšno da so še dolgo razpravljali o njej. Njen stil oblačenja je bil popolnoma zvest modnim smernicam. Nikoli ni kaj preveč odstopala od slavnih manekenk, če ne drugače je običajna oblačila nekoliko preuredila, da so nastala taka, da so bila vsaj za silo podobna tistim vrhunskim. Če ne drugače je tudi po več oblačil sešila skupaj in s tem dobila nekaj posebnega, nekaj kar jo je naredilo edinstveno, pa četudi je bila na nek način sama popolnoma edinstvena. Nikoli se ni preveč obremenjevala s tem kaj si drugi mislijo o njej saj je vedno vedela da obvelja samo njeno mnenja. Velikokrat je imela močno podporo prijateljic in starejše sestre, ki ji je svetovala o vsem kar jo je Erika vprašala. Prijateljic sicer ni imela veliko, saj nikoli ni veljala za nevem kako komunikativno dekle, a še vedno tiste ki jih je imela so bile prave. Od nekdaj je oboževala tudi vse vrste nakita. Še posebej majhne diamantne uhane, ki jih je vedno nosila tudi po pet v enem ušesu. Nekako je bil tudi to znak njene ednistvenosti, saj se je večina drugih deklet ob tem zgražala, češ da je to že zdavnaj iz mode. Ampak Erika ni menila tako. Zanjo in za njene starše je bila vedno popolna ne glede kaj so menili drugi.



:: Značaj:
Erikin značaj je za mnoge popolna uganka. Ne samo da ima popolnoma dva čisto različna značaja tudi njeno obnašaje je z vsakim delom dneva skoraj spremenjeno. Mnogi so sprva mislili da je malo prismuknjena a s svojo ljubkostjo in prijaznostjo je očarala mnoge. Tako je imela z leti vedno več prijateljev in s tem je pozabila na slabe izkušnje ki so jo doletele že tolikokrat v življenju da je že malo težko verjeti. Ampak kljub temu se je Erika po vsakem razočaranju nekako uspela pobrati in nadaljevati svojo pot veselo in brez trajnih zapletov. Mnogi so glede na njeno zunanjost in notranjost ki jo pokaže vsakumur prepričani, da je ena tistih slepo zaljubljenih deklet ki cele dneve poležavajo pred televizijskim zaslonom in strmijo v neuresničljive ljubezense filme in ob tem na veliko joka. Ampak ne, Erika že ni taka. Niti najmanj ni podobna zgoraj opisanim dekletom. Noja mogoče se tako kaže nekaterim, toda ko pride po napornem tednu končno na vrsto vikend in s tem zabave v petek in soboto je Eri čisto spremenjena, kot da to sploh ne bi bila ona sama. Nekateri so že predvidevali da ima sestro dvojčico, ki je njeno popolno nasprotje. Erika se ob takih izjavah samo veselo nasmehne in skomigne z rameni. Kaj takega ji ni težko poslušati in vesela je da so ljudje vsaj toliko pozorni nanjo da opazijo, da se tudi ona spreminja. Če ne drugače s tem ko se druži z vsemi in je najbolj glasna daleč na okoli, drugače pa stoji nekje v ozadju in tiho posluša pogovore drugih.

:: Družina:
Erika se je rodila v skrbni in lepi družinici. Mama in oče sta se spoznala medtem ko je bila mama na študentskem potovanju v mesto kjer je živel oče. Ko sta se nekega večera srečala v kavarni je med njima takoj preskočila iskrica. A nihče izmed njiju ni imel dovolj poguma da bi se ogovorila tako da je med njima za takrat ostalo le spogledovanje. Tako je kar hitro minil teden dni maminega počitnikovanja v Bergenu, očetovem mestu, in kasneje tudi rojstnem mestu Erike. Mama je že sedela na vlaku in žalostno zrla v daljavo, saj ji je bilo žal, da ni pristopila k postavnemu mladeniču, ki ji je zaljubljeno vračal poglede polne strasti in čustev. Toda na njeno veliko srečo je prav v tistem trenutku nekdo potrkal na vrata njene kabine in tam je stal nihče drug kot njen bodoči mož. Tako se je odločila, da študij nadaljuje v Bergenu in z Erikinem očetom sta se kmalu poročila in se preselila v skupno stanovanje saj je Erikina mama prve mesece živela v študentskem naselju blizu univerze kjer je študirala. Kmalu po poroki in selitvi je mama prišla na dan z novico da pričakuje otroka. In tako je čez devet mesecev na svet prijokala Erikina sestra Clara. In potem štiri leta za
njo še Erika. Kot najmaljša članica družine je bila vedno ljubljenka vseh. Vsi so jo občudovali in za starša sta bili tako ona kot sestra njuna druga srca. Otroštvo ji je tako minilo lepo in mirno, kot bi si mnogi lahko le želeli. V srednji šoli je bila vedno mirna in popolna odličnjakinja, kasneje pa se je veliko bolj posvetila svojemu življenju po vsem tistem razočaranju.

:: Preteklost:
Malo je manjkalo da Erika pri svojih rosnih sedemnajstih ni doživela živčnega zloma. Ko je končno našla nekoga, ki jo je razumel, ki se je z veseljem družil z njo, in ki ga ni zanimalo samo to kakšna je na pogled in kaj je že vse naredila, pač pa tudi kaj si ona misli, kako on čuti okolico okoli sebe in kaj si ona misli o ostalih je kaj kmalu za tem doživela največje razočaranje svojega življenja. Ko je našla to najbojšo prijateljico nekega lepega dne obešeno v njeni sobi s poslovilnim pismom naslovljenim nanjo jo je prijelo da bi ona naredila isto. Zajela jo je tema, strah, žalost in vse kar paše zraven in kar lahko človeku škodi. Nikoli si ni mislila, da se lahko tudi njej naredi kaj podobnega, da bo tudi ona na svoji koži nekoč doživela takšno razočaranje in tak polom. Po vsem tistem se ji je nekako uspelo pobrati, a njeno življenje se je popolnoma spremenilo. Zakopala se je med knjige in ni bilo važno kakšne knjige so bile, le da v njih ni bilo nič žalostnega, kar bi jo spominjalo na izgubo svoje najboljše prijateljice. In prav te knjige polne življenja so jo nekako napeljale spet nazaj na prava pota. In prav v eni izmed teh knjih je našla letak o počitniškem kampu na Kubi. To je bilo tisto kar je iskala ves ta čas ko je žalovala za prijateljico. To je bila njena priložnost, da spet postane stara Erika in da se na novo vrne v življenje. Tako se je odločila da odide na Kubo, da tam poišče nove prijatelje in ponovno zaživi svoje življenje tako kot bi ga morala živeti že ves čas.

:: Posebnosti:
Že najmanjša tragična situacija jo zelo prizadane in vsaka slaba stvar se takoj dotakne njenega srca. Zelo je vesela če ima okoli sebe dosti prijateljev, ki ji stojijo ob strani. V življenju je bila že dostikrat razočarana, tako da se sploh ne sekira če ji kaj ne gre po maslu. Z leti postaja vedno bolj zrela in vedno bolj komunikativna in drzna.

:: RPG post:
Erika je zrla skozi okno velikega potniškega letala, ki jo je peljalo na zaslužene in počitnice, ki jih je bila tako potrebna.Ampak to zanjo vseeno niso bile le navadne počitnice. To so bile tiste počitnice, katere naj bi ji pomagale na novo zaživeti in pozabiti na tragedijo, ki se ji je zgodila. Peljala se je takorekoč novemu življenju naproti. Nikoli ni resneje razmišljala o tem kako bo če bi na novo začela svoje življenje in ob tem pozabila na to, da je doživela tisto veliko razočaranje in prizor, ki ga ne bo nikoli mogla izbrisati iz svojega spomina. Nikoli ampak res nikoli ne bo mogla pozabiti, kako je stala med vrati sobe in zrla v prijateljičin povešen obraz, ki je prikazoval trpljenje, ki ga je morala prestati, da je naredila to usodno napako, ki bi skoraj pokopala tudi Eriko. Ampak to je bilo za sedaj rešeno. Je pač minilo, si je vedno dopovedovala Erika, a dokler ni sedla na letalo to nanjo ni imelo vidnega učinka. Sedaj pa se je počutila nekako svobodno. Kot se tisto sploh ne bi zgodilo. In res bi mogoče lahko pozabila, če ne bi imela še vedno zastavljenega vprašanja brez odgovora. Kaj se je zgodilo njeni prijateljici takega, da je naredila tak velik korak in s tem žrtvovala svoje življenje. In prav s tem besedam v mislih je Erika potonila v spanec. Sanjala ni več o tem kaj se je zgodilo, kaj mora popraviti v svojem življenju, pač pa je sanjala o prelepi Kubi, na katero je bila pravkar namenjena.

:: Ime in priimek: Carin Kleuk

:: Starost: 20

:: Študij [+ letnik] / delo : Študentka danščine

:: Mesto in država: Alborg, Danska

:: Videz + slika:
Carin je zagotovo dekle, ki spada pod čedna dekleta in se tega zaveda. Ponosna je na svoje dolge rjave lase, ki se ji malce kodrajo pod rameni. Največkrat jih pusti kar spuščene saj se z njimi rada igra in jih razkazuje. Njene zapeljive oči so rjave barve in se večkrat nagajivo svetlikajo. Na srednje velikih usticah vedno nosi širok in ljubek nasmešek, ki zamre le redko kdaj. Carin se zelo rada naliči in tako povdari svoje ustnice in oči. Pudra pravzaprav sploh ne potrebuje saj je njena koža brezhibna. Oblači se v oblačila modnih znamk saj je velika oboževalka mode. Nikoli ne bo neurejena pa čeprav gre le za kratek skok v trgovino ali sprehod. Še celo v spanju je videti naravnost ljubko. Ni ravno visoka a to kar hitro popravi s petkami. Doma ima ogromno različnih čevljev, oblačil in torbic. Dolo je varčevala denar, da si je vse to lahko privoščila in na koncu je izgledala čudovito. Tudi njena postava nima nobenih očitnih napak. Mati narava ji je podarila obline na pravih mestih in Carin dobro ve kako jih povdariti. Velikokrat je deležna občudojočega pogleda nasprotnega spola in to je niti slučajno ne moti. Ima tudi ogromno nakita in to ne cenenega ampak samo najdražje izdelke. Za svojo postavo in izgled redno skrbi saj je redno obiskovala fitnes. Svoj obraz umiva z najdražjimi kremami in vedno poskrbi za lesk svoji las. Na videz, da kar precej in to se ji je zagotovo obrestovalo.

:: Značaj: Carin je pravzaprav modna diva. Nikoli ji ne bo zmanjkalo tem za pogovor dokler se bo pogovarjala o modi. Precej veliko govori in rada tudi posluša. Za njene sanje se je pripravljena boriti do konca in še dlje. Ni človek, ki bi kar tako popustil in vrgel puško v koruzo. Carin zagotovo ne! Veliko, da na pravo prijateljstvo in ne rada sputi ljudi preblizu k sebi. Če si njen pravi prijatelj si lahko prepričan, da bo tvoje skrivnosti skrbno čuvala in te ne bo nikoli izdala. Veliko več pa ima znancev saj se ji zdi, da je za model pomembno, da pozna čim več ljudi. Če ji kdo preveč leze v nos pa lahko kaj hitro postane zadirčna in ostra. Obožuje svoj materni jezik in zato se je tudi odločila, da se vpiše na fakulteto kot študentka danščine. Nikoli ni imela težav navezati stikov saj je bila v srednji in osnovni šoli precej priljubljena. Tudi na fakulteti si je brez težav našla nov krog prijateljev in pa tudi precej čednega spremljevalce, ki je poskrbel, da ji ni bilo dolgčas. Tudi pripadnike moškega spola si je hitro pridobila zaradi svojega izgleda. Pravzaprav pa je bila tudi pametna. S štipendijo, ki jo je dobila si je lahko privoščila vedno več modnih dodatkov znanih znamk. Carin nikakor ni sramežljiva ali plašna. Če ima kaj za povedati bo to povedala takoj in to brez slepomišenja. Ker so jo moški obletavali kot vešče si je večkrat privoščila kakšno nedolžno avanturo. Ni pa še imela kakšne resnejše zveze saj še ni bila zares zaljubjena. Odločila se je, da morda tukaj na Kubi najde tistega princa njenih sanj.

:: Družina: Carin se ni rodila bogati družini kot pomisli vsak, ki jo prvič vidi. Prav nasprotno. Za vse svoje imetje je mogla pošteno varčevati. Njeni mami je ime Dana in je iz Danske. Očetu je ime Jack in se je rodil v Ameriki. Carin nima sester ali bratov pa zaradi tega ni razvajena. S starši je živela v majhni hiški na robu Danske. Oče in mama sta se poročila že mlada in pozneje med njima ni bilo več tiste iskrice. Carin je doma večkrat poslušala prepire in zato se je odločila, da si bo sama previdnejše poiskala partnerja. Njena mama je bila po poklicu trgovka, oče pa gradbeni delavec. Noben od njuju ni imel preveč velike izobrazbe in ravno zato je bila Carin tako ponosna nase, ko je dobila štipendijo. Vendarle pa sta se njena starša precej trudila, da bi lahko lepo živeli in Carin jima je za to zelo hvaležna. Še vedno imajo redne stike in večkrat jima pošlje znesek denarja saj ji gre trenutno precej bolje kot njima. Sama ne pozna drugih sorodnikov in sploh ne ve, če kakšnega ima. Ve, da nima ne babice in ne dedka saj sta ji za to povedala starša. Carin ima svoja starša resnično rada in res se trudi, da tudi onadva ne bi živela v pomanjkanju.

:: Preteklost: Carin je pridno delala v srednji šoli in to se ji je precej obrestovalo. Vpisala se je na fakulteto in to s polno štipendijo. Študirala je danščino saj se je v svoj materni jezik resnično zaljubila. V fakulteti je dobivala lepe ocene in še naprej se je pridno učila. Pri osemnajstih se je preselila v svoje stanovanje in si ga ljubko uredila. Štipendija je bila kar visoka in tako si je lahko privoščila vedno več različnih stvari. Carin je vseeno vedela, da ne sme postati vzvišena in, da mora ostati to kar je. V fakulteti je imela veliko prijateljev in malce žal ji je bilo, ko se je mogla od njih posloviti. V življenju je pravzaprav imela vse in tako bi to najbrž postalo precej dolgočasno, če ne bi nekega dne brskala po internetu za novibi oblekami in popolnoma po naključju našla oglas za mednarodni kamp v Kubi. Brez posebnega premišljevanja je vzela denar, ki ga je varčevala za Guccijevo obleko in veselo izpolnila prijavnico. Take priložnost res ni hotela zamuditi saj je vedela, da bo to nepozabna dogodivščina. Poleg tega pa je ugotovila tudi, da bodo obiskali mesto njenih sanj New York. Tako je kar hitro poslala prijavnico in sedla na letalo.

:: Posebnosti: Doma ima ogromno zbirko modnih oblačil, torbic, čevljev in nakita. Uredila si je majhno sobico, ki jo je pozneje uredila v omaro.

:: RPG post: Carin se je veselo nasmihala, ko je kupila vozovnico. Ženska za pultom je sicer debelo pogledala, ko je oddala svojih šest kovčkov, a vendarle ji je zaželela prijeten let in jo odslovila. Zagotovo bo prijeten! je veselo pomislila Carin in se čez kakšne pol urice vkrcala na letalo. Sedeži so bili udobni in Carinina dobra volja se je samo še povečala, ko je ugotovila, da je dobila sedež ob oknu. Udobno se je namestila in čez kakšnih pet minut so vzleteli. Sama še nikoli ni bila na letalu in vse skupaj jo je fasciniralo. Kaj kmalu so leteli nad oblački in Carin je nekaj časa opazovala nato pa zaspala. Sanjala je o New Yorku in vseh modnih trgovinah tam. Ko se je zbudila so skoraj že prispeli. Bila je navdušena! Končno bo videla Kubo in New York. Najbrž bo spoznala ogromno novih prijateljev in čisto mogoče je, da tudi kakšnega čednega fanta. Sama pri sebi se je navihano nasmehnila in zapeljivo pogledala fanta zraven sebe. Zdaj se lahko še mirne volje zabavam je pomislila in se nasmehnila. Končno so pristali in Carin kar ni mogla čakati, da bo prišla do kampa. Končno je prišla do svoje prtljage in imela je nemalo težav, da je vse spravila na voziček. Razmišljala je lahko samo o Kubi in tako je skoraj pozabila en kovček. Nasmejano je odhitela ponj in se zahihitala svoji zasanjanosti. "Kuba že prihajam!" je glasno rekla in se kot model odpravila proti izhodu. Bila je prepričana, da jo čakajo čudovite in zabavne počitnice!

x Ime in priimek: Zoya Lena Vasilijeva Basiljevsky

x Starost: 22 let

x Študij: Študij geografije, 3. letnik

x Mesto in država: Minsk, Belorusija

x Videz + slika: Velikost vsekakor ni beseda, ki bi opisale Zoyo. Že v osnovni šoli je bila vedno bolj pri manjših in nihče iz družine precej velikih ljudi, ji ne zna povedati zakaj je takšna. Sama se na to ne ozira kaj preveč in svojo majhnost nadoknadi s petkami. Svoje dolge svetle lase (naravne barve) si rada pusti dolge nekje do pazduh, saj jo dlje že moti. Ima velike zelene oči, ki ji na obrazu sijeta kot dva smaragda in lepo belo kožo. Ljudje na daleč vidijo, da je belorusinja, saj ima nekakšno posebno držo - drugače pa vsaj lahko takoj povejo s katerega dela evrope je. Kavbojke so pomemben inventar njene garderobe, in le redko jo ljudje vidijo zunaj brez njih na sebi. Obožuje oprijete kavbojke, saj čez lahko nosi škornje. Čez pa obleče svetle in pisane majice, saj ji črna vsekakor no po godu. Je precej suhcena ampak nikoli ni bila trlica in na svoje obline je prav malo ponosna. Obožuje nenavaden nakit, kot ogromni uhani ali pa pisane ogrlice, ne mara pa toliko ličil. Ima ogromno zbirko čevljev, saj je z njimi prav obsedena.


x Značaj: Zoya je popoln primer kako se lahko ljudje čez leta spremenijo. Mama ji vedno govori kako se jo spomni kot majhnega in veselega otroka, ki je vse naokrog sebe spravljav v smeh. Tudi kot najstnica je bila vedno dobrovoljna in nekako se je naučila živeti z nasmehom na obrazu. Je večna optimistka in beseda uspeh ne obstaja v njenem slovarju.
A kot vse ostalo, je tudi pri njej druga plat zgodbe. Ko je treba narediti odločitev, je grozna. Nikoli se ni mogla odločiti samo za eno stvar, ki bi jo veselila. Najprej je prišlo na vrsto plavanje kateremu se je popolnoma predala. Starši so mislili, da bo profesionalno nadaljevala kariero v njem a ko so stvari postale preresne je odnehala. Oboževala pa je vse vrste športa in v gimnaziji je bila včlanjena v vsa možna društva. Potem pa je bila tu še geografija. Predmet ji ni nikoli ležal v osnovni šoli, pravzaprav ga je prezirala. A ko je odraščala in se spreminjala se je hkrati spremenil tudi odnos do predmeta. Na vrat na nos se je odločila, da bo to tudi študirala in starši so bili veseli, da si je našla vsaj nekaj. Vedno je bila pridna študentka zato z vpisom nebi imela težav, a nekako se ni mogla odločiti za pravo univerzo. Ko je dobre volje je zabavna, norčava in nasmejana a svojih pravih čustev ne bo nikoli pokazala. Tudi ko je žalostna ali prizadeta svoja negativna čustva potlači vase in na obrazu ji vedno počiva polnasmešek. Čustva se kopičijo v njih in vsake toliko časa izbruhnejo na plan v obliki krčevitega joka. Na te trenutke ni ponosna a ne pove nikomur. Rada piše v svoj dnevnik in se večinoma časa sprašuje ali je sploh izbrala pravo smer in kaj bi se storilo če bi šla nekam drugam. Velikokrat se počuti popolnoma izgubljeno in težko se odloči za naslednji korak. Je grozno trmasta in ne posluša nikogar drugega kot sebe. Še posebej jo jezi če ji drugi pravijo kaj naj dela, in možnost je da bo storila prav obratno. Nasploh ni velika ljubiteljica pravil saj je po duši umetnica, ki bi rada živela prosto življenje. Ne mara prepirov, še bolj pa ne vpitja in glasnega govorjenja. Nikoli je ne boste videli brez njenega predvajalnika glasbe in ogromnih slušalk, saj je nanj že prav čustveno navezana. Kar se tiče sklepanja prijateljstv je precej odprta in s tem nima težav, druga zgodba pa je z obdržanjem le teh. Tako se zaloti da ima kup znancev a nobenega res tistega pravega prijatelja, saj se v tem času že kaj spremeni in dobi novo muho, kot vedno. Približno ista zgodba je s fanti saj se še vedno trudi imeti stalno zvezo, kar pa ji ne uspeva. A ljudje so se že navadili kako je z Zoyo - je kot hurikan ki te zajame z jurišem, potem pa počasi popusti. In najbolje je, da se ji prepustiš in uživaš v vožnji.

x Družina: Ker je najmlajša v družini se je navadila biti malce razvajena. Njena mama Alina je pravzaprav rusinja, ki se je kot najstnica preselila v Belorusijo in tu obiskovala tudi faks. Tam je spoznala Vasilija, študenta medicine. Vedno ko to zgodbo pravia otrokom, zatrjujeta da je bila ljubezen na prvi pogled a je Alina enkrat povedala Zoyi da je potrebovala kar nekaj časa da se je zanj ogrela. Kmalu po končanem študiju je Vasilij odprl svojo lastno prakso in Alina je v trebuhu že nosila prvega otroka. Seveda sta bila takrat že poročena in nekaj mesecev kasneje je na svet prijokal Alexander. Le nekaj let za njim je Alina nosila drugega otroka in sama je potiho upala na deketlce. A usoda je zopet hotela fanta in v oktoberski noči je na svet prijokal Borislav ali tudi Boris kot so mu kasneje govorili. Ko je zanosila še tretjič sta se odločila da bo to zadnji otrok in končno se jima je rodila punčka. Vasilij jo je hotel poimenovati Lena po svoji mami, a je prevladala Alinina beseda. Kot velika ljubiteljica knjig in zgodovine jo je poimenovala Zoya - po grofici Zoyi nečakinji cesarja Alexandra, zadnjega ruskega kralja. Vedno ji je govorila kako zelo sta si podobni, saj sta obe tako odločni in lepi. Tako je dekle postalo Zoya Lena Vasilijeva (po očetu) Basiljevsky. Od nekdaj so živeli v preprosti a polni ljubezni polni hiši na robu Minska in Zoya se še danes z veseljem vrača tja na družinske večerje.

x Preteklost: Lahko bi se reklo, da so jo potovanja zasvojila. Ko je prvič sedla na letalo se ji je zdelo, da so se ji odprla vrata v nebesa. Kar naenkrat je ugotovila kako zelo velik je svet in kako majhna je ona. Vse kar je videla je bil Minsk in nekaj ostalih mest v Belorusiji a zdaj se ji je odpiral svet. Z mamo in očetom je celotno gimnazijo nenehno potovala in videla celo Evropo. Zgodovino in kulturo je srkala vase kot goba in starša sta bila presrečna, da si želi nekdo potovati z njima. To jo je tako zasvojilo, da ni mogla nehati niti ko se je vpisala na faks. Prijateljice so se ji velikokrat pridružile in skupaj so raziskovale svet. Azija, Afrika... destinacija je bila neznana. A prihranki so hitro pošli in včasih so skoraj težko nabrale skupaj za karto domov in Zoya je vedela da tako ne bo šlo več naprej. Njena starša sta računala nanjo in ocene so začele padati. Prvič v življenju se je odločila biti odgovorna in prenehala je s potovanji in se skoraj za celotno leto posvetila samo šoli. Vrgla se je v knjige in namesto da bi stvari videla s prve roke, je o njih prebirala. Vsak dan si je zagotavljala da je srečna in da si to resnično želi a globoko v sebi je vedela drugače. Postajala je nesrečna, noge so jo srbele a ostajala je prikovana v Minsku. Nekje tekom tega leta se je zgubila in postala le duh svojega prejšnjega jaz-a. Ko pa je nekega dne brskala po interneti strani je našla oglas za kamp na Kubi in prsti so jo kar sami ponesli k besedici 'prijavnica'. Vedela je, da tako ne gre več naprej in da se mora zopet postaviti na noge. Izpod postelje je potegnila zdaj že precej zaprašen kovček in ga napolnila z oblekami kot nekoč. Vedela je, da se bo tja usulo na kupe študentov in ostalih ljudi želnjih zabav in dogodivščin a sama tja ni šla z istim razlogom. Hotela se je zopet najti, zopet odkriti sebe, kdo je, kaj od življenja hoče... in upala je da ji Kuba ponuja vse te odgovore.

x Posebnosti: Govori kar nekaj jezikov saj sta ji starša vedno poudarjala pomembnost le tega. Govori tudi rusko, angleško, francosko, malce nemško in špansko.

x RPG post: Poslušala je zvok motorja na letalu in z užitkom zaprla oči. Resnično je bilo predolgo. Roka se ji je kar malce tresla ko je šla k check-in mizi nekaj ur prej in stevardesi podala svojo karto. Kako ven iz vaje je bila. Srce ji je močno razbijalo med rebri ko se je povzpela na letalo in sedla med mnoge potnike. Seveda je potovala v ekonomskem razredu saj si prvega ni mogla privoščiti a to jo ni nikoli motilo. Rada je sedela med ljudmi, se s kom zapletla v pogovor in spoznavala mnoge nove znance. Njen sosed je malce zazehal in se ji počasi nasmehnil. "Kar nekaj ur smo že v zraku kaj?" Počasi se je nasmehnila in mu pokimala. "Ja. Tudi vas boli zadnjica?" Sosed je planil v smeh in razvil se je prav prijeten pogovor, ki ji je za nekaj minut skrajšal čas. "Povej mi mlada dama, po kaj pravzaprav greš na Kubo?" Je z zanimanjem vprašal in jo pogledal. Zoya je pogledala v sedež pred sabo in se osredotočila na majhno točko sredi sedeža. Kot vedno ko so jo ljudje to vprašali jim ni znala odgovoriti. 'Povej Zoyam, zakaj tako rada potuješ?' Nekaterim je rekla da zaradi razburljivosti, drugim zaradi kulture, tretjim spet zaradi znamenitosti... A sama v sebi ni vedela. Potovanja so bila... del nje in brez njih se je počutila resnično prazno. Letališče je bil njen pravi dom in tega ni znala razložiti nikomur. Tudi oče in mama jo nista razumela, kako se po toliko letih potovanja še ni naveličala a za Zoyo ne bo bilo nikoli postanka. Vedno bo nekaj novega, vedno bo še nekaj za videti in obiskati. Dvomila je, da se bo kdaj ustalila v enem mestu, saj bi njeno srce preveč pogrešalo vsa ostala mesta. Zato se je prvič v življenju odločila povedati resnico. "Če sem iskrena.... ne vem." Res ni vedela kaj sploh želi od Kube. Vedela je da se želi zopet najti, a po drugi strani ni vedela kaj to sploh pomeni. Najti samo sebe. Zato se je prvič v življenju prepustila nevednosti. In v tem je uživala.

:: Ime in priimek: Ivonne Elli Heinemann

:: Starost: 21 let

:: Študij [+ letnik] / delo: Modna kreatorka

:: Mesto in država: Salzburg, Avstrija

:: Videz + slika: Ivonne je več kot simpatično, avstrijsko dekle visoke in suhe postave. Njen nekoliko ovalen obraz krasijo skodrani svetli lasje, ki ji segajo nekako do ramen. Ima zelenkasto modre oči, ki delujejo skrivnostno. Ponavadi ji obraz krasi še prijeten in pomirjujoč nasmeh. Mnogi si zaželijo njene majhne, rožnate ustnice, ki si jih ponavadi poudari z lip glosom in kljub temu, da ličila naravnost obožuje je to trenutno skoraj edino ličilo na njenem obrazu. Za to pa se ima zahvaliti nežni in čisti koži. Rada se oblači v udobna a posebna oblačila, ki si jih sama izkreira. Saj je izoblikovala svoj poseben stil oblačenja. Prav tako pa obožuje tudi nakit in se vedno ravna po zadnji modi. Njena postava ni popolna in za mnenje nekaterih preveč suha, kar je posledica neprestalnih treningov gimnastike in kasneje še bulimije, katero je s težavo prebolela.



:: Značaj: Ivonne je v svojem življenju preživela dosti hudega, kar je precej zaznamovalo njen značaj in poglede na svet. Od majhne deklice z veliko odločnostjo in zastavljenim ciljem v življenju, je zdaj ostalo dekle z izgubljenimi sanjami in potrebo za iskanje novih idealov.
Kot majhna je bila Ivonne vztrajna, trmasta, neustrašna in zgovorna deklica, vedno v središču pozornosti in obrožena s prijatelji. V družini je bila edinka, tako da sta ji starša vedno nudila najboljše in želela da njuna majhna deklica ima vse kar si zaželi, čeprav ni bila nikoli razvajena. Prav tako sta jo vpisala na gimnastiko Ivonnino največjo ljubezen. Namreč že odkar pomni obožuje gimnastiko. Še kot majhna deklica je mnogo ur preživela pred televizijskim sprejemnikom in navdušeno opazovala gibčne gimnastičarke, ki so ustvarjala čuda na svojih orodjih. Ko je končno začela s treningi, si je obljubila, da bo storila vse za to, da bo najboljša v tem in tako je tudi bilo. Gimnastika je bila Ivonnin izvir energije in jo navdihovala. Vendar bolj ko je Ivonne rasla, se je spreminjala tudi njena telesna zgradba in kmalu je njen trener gimnastike od nje zahteval, da mora shujšati za dva kilograma. Ta dan je bil za Ivonne usoden in razočaranje v njej je raslo, hkrati pa tudi odpor do hrane in vse to je vodilo do bulimije. Tako je samozavestno in navidez srečno dekle po vsakem obroku končalo v kopalnici za zaklenjenimi vrati. Ivonne se je tudi precej zaprla vase in staršem ni govorila ničesar o svojih problemih, kajti želela je, da mislita kako je srečna in kako je vse popolno. Tako je vztrajala, dokler se ni na neki tekmi zvrnila iz gredi in so v bolnišnici ugotovili, da trpi za hudo obliko bulimije. To leto je bilo za Ivonne prava nočna mora in tudi starši je niso razumeli. Namesto, da bi ji stali ob strani so ji neprestalno pridigali o vsem kar je storila, kar je Ivonne še bolj pahnilo v depresijo. Počasi in težavno se je postavila spet na svoje noge in se odločila, da bo spremenila način življenja, ter tu obudila svojo staro dobro lastnost, odločnost. S težkim srcem je zapustila gimnastiko in se preusmerila v kreiranje oblačil. Nov sprva le hobi, je skoraj nadomestil praznino, ki ji jo je zadala izguba gimnastike in Ivonne je spet imela svoj cilj in sanje.
Kot prijateljica je dobra oseba in precej družabna. Je odlična poslušalka in kljub temu, da se je sama težko borila s problemi v preteklosti zna prijatelju pametno svetovati in tudi pomagati. Je precej požrtvovalna oseba in nikakor egoistična ali samovšečna, ter se dobro zaveda svojih slabosti. V ljubezni je predana in ko se enkrat resno zaljubi, se bo za izbranca borila do konca. Ni ena izmed lahkih deklet, ki bi se vsako jutro zbudile v objemu drugega in prav tako še ni imela resne ljubezenske zveze.

:: Družina: Ivonne izvira iz povprečne Avstrijske družine. Njen oče Erhard Heinemann, rojen v centru Salzburga je priznan anasteziolog, ki v hišo prinaša tudi največ denarja, njena mati Mareike, po rodu nemka iz Berlina pa je arhitektka. Erhard in Mareike sta se spoznala kot družinska prijatelja in takrat sta se Marieikina starša odločila, da je Erhard pravi zanjo ter jo vse bolj silila v poroko. Dekle se je sprva upiralo, a je kasneje fanta vzljubila in ugotovila, da jo tudi on močno ljubi. Tako sta se poročila in odselila v Erhardov rojstni kraj Salzburg, kjer sta začela novo življenje. Že od začetka sta se močno trudila imeti otroka in razočarana Marieke je doživela kar 18 splavov. Nato pa se jima je končno posrečilo in čez 9 mesecev je na svet privekala svetlolasa deklica Ivonne. Ker je bila njun edini otrok, sta jo razvajala in ji dajala vse kar si je zaželela. Iz nje sta vedno želela narediti popolno damo in jo povzdigniti čim višje v družbeni lestvici. Ivonne ima za svoje uspehe v življenju zahvaliti predvsem staršema, ki sta ji omogočila vse kar si je zaželela in jo tudi podpirala. Nikoli pa jim ne bo oprostila dejstva, da sta v najtežjih časih njene bolezni pritiskala nanjo in nista iskazala niti malo razumevanja. Problem je bil, da še tako skrbna starša hčere nista nikoli popolnoma razumela a kljub temu je še dan danes z njimi v tesnih stikih.

:: Preteklost: Ivonne že od malih nog obožuje gimnastiko in takoj, ko je bila dovolj stara, da je začela trenirati, sta jo starša, katerima je edina hčerka, vpisala v gimnastični klub, kjer je začela s prvimi treningi. In ta šport je resnično oboževala. Vsak dan je vestno trenirala in ko je dopolnila pičlih deset let, je imela treninge skorajda vsak dan po nekaj ur skupaj. Hitro se je učila in ni imela nobenega strahu. Obvladala je tudi elemente, ki so bili namenjeni za dekleta nekaj let starejša od nje. Bila je ponosna nase in osvojila je mnogo odličij, katera še vedno hrani v veliki vitrini v dnevni sobi svojega stanovanja. Ko je dokončala osnovno šolo jo je klub poslal na Dunaj, kjer je začela trenirati za državno reprezentanco. In namesto, da bi se počutila močnejšo in bi delala boljše, so se njeni treningi spremenili v prave nočne more. Vsak dan so imel tehtanje in prvo veliko presenečenje jo je doletelo, ko so ji povedala da mora izgubiti skorajda dva kilograma. Po tistem je skorajda prenehala jesti. Pravzaprav je pozneje ugotovila priročnejšo rešitev; vse kar je pojedla je tudi izbruhala. Tako se ji ni na teži nič poznalo, samo čutila je, da njena energija peha. Najbrž je bila samo njena vztrajnost razlog, da tega ni pokazala širšemu svetu. Sama je imela pravzaprav še kar srečo. Kot je slišala od nekaterih deklet, naj bi trener neko gimnastičarko celo posilil, ker naj bi spolna aktivnost povečala njene sposobnosti. Nikoli ni izvedela ali je bilo to res, ali so bile le govorice, toda od takrat naprej je živela v strahu. Staršema ni povedala ničesar, sicer pa ji najbrž tudi ne bi verjela. Tako je vztrajala, dokler se ni na neki tekmi zvrnila iz gredi in so v bolnišnici ugotovili, da trpi za hudo obliko bulimije. Vzelo ji je neverjetno veliko časa, da se je postavila na noge. Takrat se je odrekla gimnastiki. Čeprav se ji je trgalo srce, je vedela, da dela prav. Nekoliko razočarana, a z upanjem v srcu se je vrnila v srednješolske klopi, kjer je precej neuspešno maturirala. Toda to ji takrat ni bilo več pomembno, saj je spoznala, kaj jo resnično zanima. Pravzaprav o tem ni razmišljala nikoli poprej, toda ko je začela redno spremljati modne revije je ugotovila, da si tudi sama želi početi nekaj podobnega. Tako je, bolj zase kot za kogarkoli drugega, ustvarila svoje prve kreacije, ki jih je po naključju odkril lastnik priznane modne firme. Najel jo je in od takrat že tri leta ustvarja kolekcije, ki imajo samosvoj značaj in dosegajo vse večje uspehe.

:: Posebnosti: /

:: RPG post: Še 30 min je živčno pomislila Ivonne, ko je visoko v zraku iz letala zamišljeno gledala skozi okno. Na letalih se ni počutila čisto prijetno in letenja jo je bilo strah, a tokrat je bilo drugače. Namreč letela je na Kubo, in njene trenutne sreče se ni dalo opisati. Enostavno čutila je, da je Kuba zdaj tisto kar potrebuje za ponoven začetek. Ravno ko je razmišljala o tem, da bi s kolekcijami poskusila osvojiti še New York, je odkrila prijavo za kamp na Kubi in odločitev se ji je zdela odlična. Ne le, da bo svoje delo pokazala Ameriki, temveč tudi ostalim celinam s pomočjo novih prijateljev, ki jih bo tam spoznala. Navdušeno se je prijavila, ter se nekaj tednov pozneje povzpela na letalo. Ni si mogla pomagati, da ne bi še enkrat nemirno pogledala na uro 28 min je pomislila in zavila z očmi. Želela je čimprej pristati in oditi veliki dogodivščini naproti. Spet je pogledala skozi okno in njene zelenkaste oči so obstale na puhastem belem oblaku, katerega oblika je bila podobna majhnemu škorenjčku. Ivonne se je nasmehnila ob pogledu na oblak a je bila preveč napeta, da bi zdaj razmišljala o čemer koli drugem kot le o prečudoviti Kubi pod žarki prijetno toplega sonca.

:: Ime in priimek:
Yoana Fown

:: Starost:
21 let

:: Študij [+ letnik] / delo:
Študentka zgocovine - 3.letnik

:: Mesto in država:
Sofia, Bolgarija

:: Videz + slika:
Izgleda kot popolnoma običajno dekle, ki je živelo običajno življenje. Njeni valoviti blond lasje, ji prosto padajo čez rame in ji tako bolj izrazijo njen mlad in ljubek obraz, ki bi se skoraj vsakemu takoj prikupil. Njene velike zeleno-modre oči, so ponavadi obrobljene s črno barvo, da pridejo do izraza, saj se Yoani zdijo še najlepše na njej. Ima suho in majhno postavo, ki jo naredi še bolj ranljivo in bledo polt.


:: Značaj:
Njen nezaupljiv in ranljiv značaj, se je izoblikoval zaradi neprestanega življenja v strahu pred očetom. Zaradi njega, se tudi izogiba alkoholu in se v prisotnosti napitih oseb počuti ogroženo. Če opazi koga, ki je nasilen do nekoga ali pa ima v roki steklenico alkohola, takoj reagira. Njena običajna reakcija je, da otrpne ali pa napade tiste, ki jo na kakršen koli način spominjajo na preteklost. Nerada pripoveduje o sebi, saj jo spomini bolijo in se boji, da bi se vse ponovilo. Kljub temu, da ni ravno zgovorna, ko govori o sebi, je zelo družabna in prijazna. Njena preteklost jo je pripravila do tega, da je voljna pomagati vsakemu, ki potrebuje pomoč ali pa je v stiski. Vedno je pripravljena skleniti prijateljstvo, a nikdar ne pripoveduje o svoji družini, če pa jo kdo vpraša po očetu, postane slabe volje in odvrne, da nima očeta. Če ne drezajo vanjo je prijetno in prijazno dekle, ki rade volje govori o vsem razen o sebi. Nikomur ne privošči nič slabega in čeprav ne mara govoriti o sebi, je radovedna in hoče izvedeti vse o ostalih. Je bolj mirna in v bare zahaja zgolj zato, da pleše. Je malo bolj plašna, kar se tiče moških, saj se boji, da bi bili taki kot njen oče.

:: Družina:
Rodila se je kot četrti otrok v navidez preprosti in običajni družini. Ima starejša brata in sestro, ki so trojčki in so ji bili nekoč za vzor. Čeprav je njihova družina na zunaj delovala običajno, je bila njihova družina v resnici drugačna. Njen oče je bil alkoholik, ki je skoraj ves denar, ki so ga zaslužili porabil za pijačo in je pretepal vse po vrsti.

:: Preteklost:
Njen oče je prvič dvignil roko nadnjo, ko je imela zgolj sedem let in od tedaj naprej se ga je vedno bala in se ga čimbolj izogibala. Najbolj jo je čudilo dejstvo, da njena mama ni nič naredila proti njemu in sama se je že kot otrok odločila, da ne bo tako nemočna. Oče se je velikokrat napil in jih vse pretepel in Yoana se je morala v šoli vedno izgovarjati zakaj je tako polna modric. Vedno se je izgovarjala, da je padla po stopnicah, a laži ji nikoli niso bile pri srcu, zato je začela iskati rešitev. Vedela je, da policije ne more poklicati, saj se je bala, da ne bi nič storili in bi bilo potem še huje. Končno je prišla do rešitve in takoj po končani srednji šoli zbežala od doma in se skupaj s prijateljico Jano namestila v skromnem stanovanju. Začela je študirati zgodovino, ki je bila edina stvar, ki jo je kdarkoli resnično veselila. Njeno življenje je nato normalno potekalo tri leta, dokler nekega dne ni pozvonilo pri vratih. Jane se je ravno učila, zato je Yoana odšla in odprla vrata. Pred vrati je stal njen oče, ki je bil kot vedno opit. Komaj je spoznala, kaj se dogaja, že je začutila grozljivo bolečino na glavi, saj ji je oče na njej razbil skoraj popolnoma prazno steklenico. Omamljena zaradi bolečine in krvi je padla po tleh, kjer se je njen oče spravil nanjo. Tepel jo je, brcal, vlekel za lase in klel. Takrat se je resnično ustrašila za svoje življenje, saj ni in ni odnehal in je bil v še hujšem stanju kot ponavadi. Verjetno bi jo celo ubil, če dogajanja ne bi videla Jane, ki je takoj, ko je ugotovila, kaj se dogaja, poklicala policijo. Policija je kmalu prišla in aretirala njenega očeta, ki je še vedno kričal na njo. Yoana je bila takrat še komaj pri zavesti in je zavračala vso zdravniško pomoč, saj je bil dogodek zanjo sramoten.
Rešitev je našla na internetu, kjer je našla oglas za Kubo. Oddahnila se je, ko je ugotovila, da cena ni problem in se takoj prijavila, saj je hotela oditi čim dlje od očeta in bolečih spominov. Takoj, ko je poslala prijavo, se je počutila malček boljše, saj je bila prepričana, da je oče tam ne bo našel in, da bo tam lahko pozabila na vse kar se je zgodilo in začela znova.

:: Posebnosti:
Ko vidi kakršnokoli vrsto nasilja ali nekoga, ki je pod vplivom alkohola, postane napadalna ali pa popolnoma otrpne in postane zaprta vase.
Na glavi ima brazgotino, ki jo je tam pustila očetova steklenica.

:: RPG post:
Letalo je bilo že nekaj časa v zraku, a šele, ko je pogledala skozi okno, se je zavedala, da resnično odhaja. Prevzel jo je občutek olajšanja in naslonila se je nazaj na sedež. Gledala je skozi okno, a vse kar je videla so bili oblaki, ki so se ji zdeli še lepši od blizu kot od daleč. S prsti si je popravila lase in otipala svežo brazgotino, ki ji je kraljevala na glavi. Ob dotiku se je zdrznila in se spomnila groze tistega dne. Pred očmi je zagledala očetov besni in nerazsodni obraz in skoraj čutila je lahko njegovo sapo v kateri je bil vonj po alkoholu. Zdrznila se je in zaprla oči, saj ni hotela razmišljati o temu. Tisto ni bil njen oče! Tisto je bil zmešan alkoholik, ki ga ne pozna in ga nikoli ni!
Zopet je odprla oči in se sprostila. Sedaj bo lahko pozabila na vso bolečino in trpljenje, ki ga je prestajala celo svoje življenje. Kuba je bila rešitev in tam bo lahko na novo zaživela. Lahko bo pozabila na vse kar se je zgodilo in bila bo na varnem. S temi mislimi se je potopila v miren spanec, ki ga ni zmotila niti ena neprijetna misel več.

¤ Ime in priimek: Eleonora Katarzyna Nowak
¤ Starost: 21 let
¤ Študij: 3.letnik, študentka prava
¤ Mesto in država: Varšava, Poljska

¤ Videz in slika:
Poljakinja je zadela glavni dobitek na genski loteriji, že ko je okoli lezla v plenicah. Bila je čudovit otrok in zagotovo jo je vsak želel držati v naročju, saj je s svojim prisrčnim nasmehom širila dobro voljo povsod okrog sebe. Leta so minevala in mala punčka je odraščala v dekle. V osnovni šoli je spadala v triperesno deteljico samih lepotic, ki pa so vihale nos nad svojimi sošolci. Srednja šola jo je povsem spremenila. Ela je pridobila na oblinah in sedaj se je lahko postavljala tudi s pravimi merami, ki so zagotovo pripomogle k njeni popularnosti. Dolgi valoviti lasje se končajo nekje sredi lopatic, barve pa se raztezajo vse od čokoladnih prelivov do črnih pramenov in tako dajejo njenim lasjem mehek, gladek videz. Prav zato jih večino časa nosi spščene, ker se zaveda kakšen učinek imajo na pripadnike nasprotnega spola. Barve njenih oči se ne da točno določiti. Je namreč nekje med zeleno barvo maha in pepelnato sivo, a zaradi dolgih temnih trepalnic in lepo oblikovanih obrvi vlečejo bolj na zeleno. Njen nasmeh je čisto zares poseben, saj se ji ob vsaki radosti v licih zarišeta dve prikupni jamici. Ker si je lahko vedno privoščila vse kar ji je srce poželelo se lahko pohvali z bajno garderobo polno priznanih blagovnih znamk in oblek narejenih po meri za katere bi se druge ženske celo steple. Njene najljubše znamke so zagotovo italijanskega porekla, saj obožuje vse od Blumarine do Prade. Svojega modnega fetiša nima, je le pristašica visoke mode, ki vedno ve kaj obleči, da naredi vtis. Sicer pa ji za kaj takega niti ni treba skrbeti, svoj pečat pusti kjerkoli, tudi če bi stala med množico enako oblečenih žensk bi njen sij izstopal. Verjetno bi ji pristajal celo delavski kombinezjon.



¤ Značaj:
Za Elo ne bi mogli trditi da je razvajena. Z vsem razkošjem in udobjem okoli nje se je že rodila. Prav tako ne bi mogla zanikati, da ji je bilo v življenju vedno postlano z rožicami in ni nič travmatičnega zaznamovalo njene mladosti in preteklosti. Vedno je bila v ospredju, v središču pozornosti tam pod žarometi. Že zgodaj je spoznala svet javnosti. Tabloidi, nadležni paparaci in radovedni novinarji so ji bili ves čas za petami, saj so le čakali kdaj bo hčerka znanega politika naredila napako. Kdaj jo bodo lahko razkrili pred vsemi in oblatili ime njene družine. Toda temnolaska je previdna in razumna, ter nikakor naivna. Vedno bo najprej poskrbela za ljudi okoli sebe, nato pa še za sebe, a izkoriščati se vendarle ne pusti. Dobro se zaveda kakšen je zunanji svet in resnično življenje, kjer ni varne strehe nad glavo in kjer je očkova debela denarnica ne more rešiti. Zato se je raje zapirala v mehko vato in živela v milnem mehurčku, stran od krute realnosti. Imela je vse kar si je želela, lepe obleke, popustljive starše, zlato kreditno kartico z neomejenim kreditom. Vsak mesec si je privoščila kakšno potovanje in v tujih država prespala v hotelih s petimi zvezdicami. Za njo so se ozirali preštevilni moški pogledi in jo občudovali s poželenjem in strastjo. Seveda je marsikomu že polepšala njegove noči in poskrbela, da je zlepa ni pozabil. Spogledovanja se je naučila že v zibelki, ter je tehniko z leti le izpopolnjevala. Zagotovo ima stil in trdno osebnost, ki drugim ne bo pustila, da bi hodili po njej in jo dušili, ji preprečevali svobodo. Potrebuje le nekaj prostora okoli sebe, da je zadovoljna in seveda družbo njej všečnih ljudi. Najraje ima okoli sebe širok krog prijateljev. Najboljše prijateljice ni imela nikoli, dekleta so ji preveč zavidala in to je vedela že od nekdaj. Raje jih je odganjala od sebe kot pa da bi ji zarile nož v hrbet. Poleg tega pa je imela preveč vpliva, da bi si jo ljudje drznili prizadeti. Imela je veze in poznanstva, z enim klicom ti je lahko zagrenila celo življenje. Vendar zagotovo ni nikoli bila prasica. Resda ljubi udobje in drage stvari, kakor vsako dekle ljubi diamante. A njeni prijatelji so raznovrstni in najbolje se razume s tistimi, ki so povsem drugačni od nje. Na tak način lahko spoznava še druge osebnosti, bolj skromne od njene. Vseeno pa bo širokosrčno pomagala vsakomur, ki bo potreboval njeno pomoč, če bo le precenila da ne gre za izkoriščanje njene dobre volje. Če ugotovi, da jo kdo izkorišča pa se zares prelevi v prasico. Grenila ti bo življenje do onemoglosti in ne bo se predala zlahka. Zadajala bo nove in nove udarce, dokler ne boš ob njenih nogah prosil za odpuščanje in ji poljubljal stopal. Takrat privre na dan njena temna stran, sebična, vzvišena in arogantna. V ljubezni je imela srečo in nesrečo. Spoznala je spogledljive zapeljivce in tihe učenjake, izbranega tipa pa nima. Zaenkrat uživa v samskem življenju, pravega pa ne išče. Misli da ne obstaja in s tem se je sprijaznila. Na prvi pogled res deluje kot dekle iz visoke družbe, ker to tudi je. To da vsakemu vedeti jasno in glasno, da z njo ni šale. Zaradi tega izpade veliko bolj samozavestna kot je v resnici in veliko bolj nevšečna. Ko jo počasi spoznavaš vidiš da je bolj krhka kot katerikoli porcelan. Do takrat pa boš pač moral prenašati njeno muhasto zvezdniško naravo s katero te bo preizkušala. Pa uživaj.

¤ Družina:
Pavel Nowak se je po končanem študiju prava preusmeril v politične vode. To so bile njegove sanje in cilj, ki si ga je zadal. Sprva je bil le član ene od poljskih strank, nato pa se je iz leta v leto povzpenjal više in više. Nekje na sredi poti je spoznal žensko, ki mu je zmešala glavo in njegov svet postavila naokoli. Alicja Kovalzyski je bila hčerka senatorja in kot nalašč samska. Po nekaj zmenkih jo je že zaprosil in v letu dni sta bila že poročena. Sad njune ljubezni pa je seveda Ela sama. Mama doma gospodinji, oče pa je eden od kandidatov na volitvah za predsednika Poljske. Ela je vedno dobila kar je hotela in kot zgledna hčerka skrbela za ugled družine tudi v javnosti. Še sreča, da so vse družinske skrivnosti tako zavarovane. Mediji bi njeno družino kaj hitro raztrgali, če bi izvedeli vse umazane podrobnosti in mesto predsednika ne bi bilo več na Pavelovem dosegu.

¤ Preteklost:
Elino življenje bi si želel skorajda vsak. Ima vse po čemer sleherni človek hrepeni, poleg tega pa še urejeno javno življenje in občudovalce po celi državi. Vse lepo in prav, če njena družina ne bi imela ogromno umazanega perila, ki ga skrivajo v kleti. Elina mama je navidez ugledna dama visoke družbe, prijetna gospodinja, ki živi za svojega moža in edino hčerko. Njen simpatičen izgled tako zavaja mnoge, saj je v resnici povsem drugačna. Bogati in znani svet poljske javnosti dobro pozna njene zabave, ki so daleč od umirjenih. Lahko bi jim rekli celo orgije. Ela se je ob takih priložnostih le zaprla v sobo ali pa odšla k prijateljicam in se s tem ni kaj dosti obremenjevala. Z leti je tudi sama začela prirejati zabave o katerih se je še dolgo govorilo, poleg tega pa se je soočala z bolečim spoznanjem da je pijana izgubila nedolžnost s svojim najboljšim prijateljem na kavču njene dnevne sobe. Romantično in idlično, ni kaj. Vztrajala je ob boku svojega očeta, ga spodbujala naprej in se v javnosti kazala ter predstavljala njihovo družino. Kmalu je postala ena najbolj znanih poljakinj v tistem delu sveta in s svojo lepoto osupnila mnoge. Na univerzo ji je komajda uspelo priti, tudi tukaj je bila na delu očetovi mastni denarci in tam je resno zagrabila za pravo. Obenem je uskladila zabavo in študij, ter za silo zdelovala letnike. A divje dekle kot je ona se prej ko slej naveliča knjižnice in družbe učbenikvo. Spakirala je svoje drage oblekice, si nadela Gucci očala in odkorakala proti letališču. Razlog? Starši so ji izpolnili še eno njeno muho. Plačali so ji potovanje na Kubo, kjer hoče ambiciozna temnolaska spoznati še druge plati življenja. Saj ne da ima izkušenj že več kot preveč. Morda pa misli, da jo bodo vsi imeli radi in jo občudovali tako kot v rodni Poljski.

¤ Posebnosti:
/

¤ RPG post:
Čeprav je imela na nosu črna očala z malim zlatim napisom Gucci si je z roko delala senco, ko je zrla skozi okno na letališču. Odhajala je in puščala vse za sabo. Nekje izza letaliških sedežev v čakalnici se je nekajkrat poblisknilo in ni dvomila, da je bila njena sloka podoba ujeta v objektiv kakega fotografa, ki jo je zasledoval že vse od doma do letališča. Delala se je kot da ga ne opazi, saj je bilo to edino pametno. V drugi roki je nežno stiskala letalsko vozovnico, destinacija Kuba. Počutila se je odlično in zadovoljno, da je oče plačal in ugodil še eni njeni kaprici. Slednje so se v zadnjem času stopnjevale iz dneva v dan. V domači garaži je počival povsem nov črn Lamborghini z njeno lastno ELA registrsko tablico. Kratka rdeča oblekica je plapolala okoli njenih kolen zaradi odprtih oken in razkrivala lepe gladke noge. Iz zvočnikov se je zaslišal še zadnji poziv za njen let in stopila je k izhodu številka 26. Podala je vstopnico uslužbenki in ta se ji je občudovalno nasmehnila. Ela je vrnila nasmešek in odšla po dolgem hladnem hodniku, ki je vodil do letala.
...
Smrčanje tik ob njeni rami je temnolasko prebudilo iz rahlega spanca in namrščila se je ob pogledu na precej zajetnega poslovneža, ki se je naslanjal na njeno ramo. Pogled skozi okno ji je razkril drobno pikico, mesto La Habana in kubansko letališče. Varnostni pas je bil zapet okoli njenega vitkega pasu, skodelica z arašidi pa že zdavnaj prazna. Seveda je tudi brezplačni kozarec šampanjca že izpraznila in še popila kup brezalkoholnih koktajlov. To je bilo to. Širjenje vpliva in širjenje svoje moči. Res je verjela vase in zaupala v svoje sposobnosti. Tu ni bila da bi si nabrala sovražnike, hotela je le še več in več izkušenj. Zahteva preveč? V odgovor je poslovnež ob njej na ves glas hrknil med smrčanjem in princesko je vrglo z zrna graha.

:: Ime in priimek ::
Penelope Alexis Konstantinou

:: Starost ::
20 let.

:: Študij + letnik ::
Študentka anatomije in genetike, prvi letnik.

:: Mesto in država ::
Atene, Grčija.

:: Videz + slika ::



Za razliko od svoje sestre, Pen ni tipično mediteranskega videza, saj je njena polt bledikave barve in se šele na soncu potemni za odtenek ali dva - ali pa sploh ne. Včasih jo je to neznansko jezilo, do sedaj pa se je že sprijaznila da pač nikoli ne bo izgledala kot kakšna zagorela manekenka z naslovnice kot Gaia. Kmalu je celo postala ponosna na to, kako drugačna je od svoje družine - mama je vedno govorila, da se je vrgla po babici, ki je bila angleškega rodu, sama pa je celo sumila, da je posvojena. Edina stvar, ki je skupna vsem članom družine Konstantinou so oči lešnikovo rjavega odtenka, na katere je Penelope že od nekdaj zelo ponosna. Le redkokdo pa ve, da mora zaradi precej slabega vida nositi leče - poleg prozornih za naraven videz ima tudi barvne leče in tako njene oči včasih povsem skrivnostno spremenijo barvo v nekoliko zelenkast odtenek. V vsakem primeru se ujemajo z barvo njenih las, ki se v valovitih in navihanih kodrih spuščajo do ramen ter so trenutno temno rjavi, čeprav jo izredno mika, da bi si jih zopet posvetlila v nekoliko medeno blond odtenek. Na njenem obrazu vedno kraljuje širok nasmešek s katerim pokaže vrsto ravnih in belih zob. Za svoj popoln nasmeh se ima zahvaliti očetu, ki je zobozdravnik. Vedno je namreč pazil na kakršnekoli znake zobnega kamna pri svojih hčerah in jima vedno prinašal sladkarije brez sladkorja . To in ples sta verjetno tudi glavna vzroka za čudovito postavo, ki pa ji po starševskem mnenju "manjka nekaj oblin". Že od nekdaj je precej zavzeta oboževalka pisanih barv in odštekanih oblačil, a nikoli ne pretirava. Ker se po višini uvršča v zlato sredino pri njej visoke pete niso potrebne, vseeno pa kdaj rada poseže po njih. Je pristašica naravnega videza, zato nikoli ne uporablja veliko ličil. Včasih se je še trudila prikrivati svoja materina znamenja na obrazu, danes pa je mnenja, da jo to naredi le še bolj ljubko in naravno.


:: Značaj ::

V njenem značaju se prepleta ogromno osebnosti, ki imajo povsem različne značilnosti. Kljub temu, da še zdaleč ni več tista plaha siva miška izpred nekaj let, ji je uspelo obdržati določeno mero zadržanosti in sramežljivosti. Tako naprimer ni najglasnejše dekle v družbi, pač pa zna pozornost pridobiti na drugačen način. Z njo se je vedno prijetno pogovarjati, saj je dovolj odkrita in ob enem dovolj obzirna, da veš pri čem si. Vedno je pozitivna in poizkuša kar čimbolj uživati življenje ter s tem nadoknaditi zamujeno. Zadnje čase je dokaj pogosta obiskovalka barov in klubov, vseeno pa nikoli ne povzroča scen in se ne meče neznancem okoli vratu. Pravzaprav je le redko pijana, rada pa preprosto stresa svojo energijo na plesišču. Ker je kot najstnica trenirala ples, je ta v njeni krvi že od nekdaj in ga naravnost obožuje. Glasba je tako pomemben del njenega življenja. Kljub vsem tem spremembam je glede moških še vedno zelo plaha in le redko naredi prvi korak. Najbolj jo moti, da pripadniki nasprotnega spola v njej večinoma vidijo le dobro prijateljico in ne žensko. Ob svoji sestri je velikokrat trpela, saj je bila Gaia vedno obdana z moškimi, Penelope pa so pogosto preprosto prezrli. Tudi zaradi tega se je že od nekdaj trudila, da bi bila čim manj podobna svoji sestri in s tem celotni družini. Vedno je bila blagoslovljena z krogom najboljših prijateljev, ki jim je lahko zaupala prav vse. Šele v tretjem letniku se je odprla tudi za druge in sedaj se njen krog prijateljev nezadržno veča. Lahko bi rekli, da nima niti enega sovražnika, saj v vsakem vidi le dobro, ni zamerljiva in vse razčisti takoj. Izjemno rada piše pesmi in kot vedo le redki ima tudi pevski talent. Ker je vedno obdana s prijateljicami, ima včasih dovolj vse pozornosti - tokrat so žarometi usmerjeni nanjo in ker tega ni bila nikoli vajena, ji je včasih vsega dovolj. Tako na vsake toliko časa preprosto izgine za kak dan, ki ga preživi nekje daleč stran od oči drugih popolnoma sama ali pa v družbi koga posebnega. Zelo je navezana na družino, vseeno pa je že od nekdaj želela potovati in odkrivati druge kulture, saj se od svojih vrstnikov kar precej razlikuje. Razmišlja precej bolj odraslo in ima popolnoma druge poglede na svet kot njeni znanci, zaradi njenega prilagodljivega značaja pa svoje drugačnosti nikoli ni izpostavljala.

:: Družina ::

Rodila se je v majhni grški družini. Vsi njeni sošolci in prijatelji so imeli okrog 5 bratov in sestra, njena starša pa sta pri dveh deklicah potegnila črto.Vse se je začelo v Atenah pred 22 leti. Oče Elias je bil tipičen Grk, ki se je iz majhnega otočka Porosa preselil v Atene, kjer se je izšolal za zobozdravnika. Povsem naključno je naletel na zmedeno in izgubljeno Zoe, ki je iz Anglije pripotovala v rodno Grčijo. Takoj sta se zaljubila in se poročila. Sad njune ljubezni je bila Gaia, kmalu za njo pa je na svet prijokala še Penelope. Zoe je sicer želela še kakšnega otroka, a že tako je bilo težko skrbeti za dve majhni in radovedni deklici, ki sta si bili vedno v laseh. Ko sta se vsaj za silo postavili na svoje noge in bili sposobni razmišljati s svojo glavo ter se brzdati, je mamina želja po ponovnem materinstvu spet privrela na plan, a že takrat so se začele očetove težave z zdravjem. Tako je njihova družina ostala netradicionalno majhna in starša sta svoji deklici vedno razvajala do onemoglosti in jima omogočala vse, kar sta si zaželeli. Starša danes še vedno živita v majhni mediteranski hišici v središču Aten.

:: Preteklost ::

Že kot majhna deklica je želela biti nekaj posebnega. S sestro sta si bili resnično kot dan in noč, a vseeno sta se nadvse dobro razumeli. Gaia je kmalu začela dobivati mnogo več pozornosti pri prijateljih in fantih, saj je s svojo karizmo znala privlačiti moške, kar ni bila Penelopina vrlina. V srednji šoli je sprva veljala za sramežljivo in zaprto vase. Bolje rečeno ni veljala za nič, saj jo je večina ljudi preprosto prezrla. Brigala se je zase in za svoje prijatelje, ki jih je našla večinoma v knjižnjici ali pa na plesnih vajah. Nikoli ni nihče vedel, da sploh obstaja. Vse se je spremenilo v tretjem letniku, ko jo je opazil najbolj oblegan in zaželjen fant na šoli. Morda je v njej videl trofejo, vredno zanimanja, ali pa mu je preprosto padla v oči. Iz neznanega razloga se je začel zanimati zanjo in z začetkom njune zveze se je siva miška nenadoma spremenila v eno izmed vzornic za vsa dekleta, popularno najstnico z najpopolnejšim fantom in nasploh vsem, kar si dekle lahko želi. Po nekaj mesecih sta končala, a njuna zveza jo je za vedno spremenila. Zavedla se je namreč, da obstaja tudi življenje izven učilnic in začela pravzaprav zares živeti. Vseeno ji je uspelo obdržati svoj pravi jaz in kmalu so jo žarometi začenjali slepiti. Vse manj je imela časa zase, zaradi številnih prijateljev in slovesa dobre svetovalke je morala vedno urejati težave drugih. Tudi s prihodom na univerzo se to ni bistveno spremenilo, zato je potovanje na Kubo pomenilo pravo odrešitev. To ji je dalo tudi odlično priložnost, da se s sestro spet zbližata. V zadnjem času sta namreč vsaka skrbeli za svoje družabno življenje, zaradi česar sta popolnoma pozabili na njuno sestrsko vez.

:: Posebnosti ::
/

:: RPG post ::
Pred odhodom je bila njihova mala hiša videti kot, da je vanjo treščila bomba. Obleke in čevlji so ležali vsepovsod, medtem ko sta Gaia in Penelope tekli po stanovanju in iskali še zadnje malenkosti. Pen se je tiho vrnila v svojo sobo in se še zadnjič vrgla na posteljo. Skozi okno se ji je ponujal čudovot razgled na Atene in žal ji je bilo, da za tri mesece obrača hrbet svojemu mestu, kjer je odrasla in živela. Po drugi strani je vedno želela oditi nekam, kjer je življenje popolnoma drugačno in sedaj je imela odlično priložnost. Za kovčke ji ni bilo treba skrbeti. Oče jih je že odnesel v prtljažnik velikega voodoo avtomobila, ki je stal na dvorišču pred njihovo hišo. Počasi se je dvignila in preverila, ali je še kaj ostalo v njeni sobi. Nič. Bila je neverjetno prazna in sonce je lepo kukalo skozi okno, osvetljevalo rumen prostor iz katerega se je pravkar napotila Penelope. Po stopnicah je odskakljala v kuhinjo, kjer ni bilo nikogar. Neverjetno tiho je postalo vse.. Skozi vhodna vrata je planila na dvorišče in očetu razigrano prekrila oči z dlanmi ter se prešerno nasmejala. "Moja lepotica!" se je z gromkim glasom zakrohotal oče in se obrnil proti njej ter jo prijel za roke. "Samo poglej se.." nekaj sekund sta v tišini stala in lahko bi prisegla, da je videla solze v njegovih očeh. Ni hotela več razmišljati o njegovi bolezni, zato je obrnila glavo in se napotila proti mami. Njuno slovo je bilo še težje in vzelo je precej časa. V strahu da bosta zamudili se je tako Pen po hitrem postopku vrgla na zadnji sedež avtomobila in počakala še na sestro. Vzpodbudno se ji je nasmehnila in končno so lahko odšli. Peljal ju je sosedov sin Paolo, ki je bil istih let kot Gaia in je bil pravzaprav njen sošolec iz srednje šole. Tako sta imela vsaj eno temo za pogovor medtem ko je Penelope na zadnjem sedežu sanjarila o Kubi..
--
Nekaj ur kasneje je s slušalkami v ušesih strmela v morje pod njo. leteli so že kar nekaj časa in glede na kot letala je Pen sklepala, da pristajajo. Ni točno vedela, kje je Gaia, saj je njen sedež večino leta sameval. Verjetno je našla kakšnega privlačnega mladca s katerim je zlahka navezala stik. Penelope je pravzaprav uživala v samoti, da je lahko v miru razmišljala in ji ni bilo treba neprestano govoriti. Čez nekaj minut je opazila približujočo se postavo svoje sestre in slušalke si je povlekla iz ušes. "Pristajamo?" se je pretegnila in Gaino režanje ji je dalo vedeti, da sta na cilju.

:: Ime in priimek:
Estelle Amaranthos Flaco Kaladosis
(prijatelji, ki niso iz Grčije jo kličejo Stella ali Elle)

:: Starost:
19. let

:: Študij [+ letnik] / delo:
Študentka 1. letnika biokemije in poklicna igralka

:: Mesto in država:
Šparta, Grčija

:: Videz + slika:
Estelle ima glede videza prav srečo, a se sama tega ne zaveda v celoti. Zase je prepričana, da ima polno napak, ki jih večina ljudi ne opazi, a kljub temu ji je na zlatolaski, ki vedro zre vanjo iz ogledala nekaj všeč, čeprav še sama ne ve točno kaj. Kot je značilno za oboje, Ekvadorce in Grke, ima tudi Elle temno polt. Za svoje telo pridno skrbi in ker se sama trudi za ohraniev lepe postave, se več kot zaveda, da ima tako rekoč popolno telo. Vse življenje že posluša razne komplimente, ki jih dobiva od obeh spolov, a vseeno ostaja prikupno skromna. Mnogi bi trdili, da so eden njenih najlepših obraznih potez oči, za katere je skoraj nemogoče reči, točno katere barve so. Barva njenih oči se namreč spreminja glede na njeno razpoloženje. Kadar je močno čustvena so intenzivno rjave barve, kadar pa je vesela ali razigrana postanejo svetlejše, včasih celo malce povlečejo na zeleno ali sivo. Znana je tudi po svojih pogledih, ki so lahko prav ubijalski in človeka prav prestelijo. Njeni zlatorjavi lasje ji v gostih kodrih padajo na ramena. Zelo rada jim spreminja videz, pogosto hodi k frizerju, včasih si jih tudi zravna. Polne ustnice, ki so popolnoma enake oblike kot mamine, pogosto ukrivi v nasmeh in tako pokaže tudi čisto ravne in bele zobe. Za tak popoln in prikupen nasmeh je morala 3 leta nositi boleč zobni aparat. Lukenj v ušesih si sicer ni nikoli želela, a njena igralska kariera od nje velikokrat zahteva, da nosi uhane, zato ni imela izbire. Po očetu je podedovala višino, na katero je kar malo ponosna.



:: Značaj:
Estelle ima mnogo lastnosti, ki jih ima že od rojstva, mnogo pa se jih je tudi 'prevzela' skozi življenje. Ena od podedovanih je gotovo trma. Ko se Elle nečesa loti, se skoraj nikoli ne zgodi, da bi odnehala, preden bi bilo to opravljeno, kot se po njenem spodobi. Čeprav iz vljudnosti in zaradi igralskih sposobnosti tega velikokrat ne pokaže drugim, si želi vedno imeti prav, in vsaka njena zmota jo malce potre. Takih zmot pa ni prav veliko, saj je zelo inteligentna, pa tudi, če ni prepričana, da ima prav, je rajši tiho, kot, da bi kaj rekla na slepo. Stella je tudi zelo kameleonska, zlahka se privadi različnim okoljem in situacijam, zaradi česar je tudi zelo uspešna v igralstvu. Zaradi podpiranja staršev je postala samozavestna, a je zaradi očetove stroge vzgoje obenem skromna, nevsiljiva in prijazna. V otroštvu se ji večkrat zdelo, da je oče preveč strog do nje in, da jo kot najstarejšega otroka sili delati preveč hišnih opravil. Zdaj začenja spoznavati, da ji s tem pravzaprav naredil ogromno uslugo, saj ji je onemogočil razvajenost in okrepil delavnost. Za to mu je zelo hvaležna. Elle je vesele narave, in ima koristno sposobnost, da se razveseli tudi najmanjših, lepih stvari v življenju. Na vsakem človeku vidi kaj posebnega, in mu to tudi pove takoj ob priliki. Ljudje, ki jo dolgo poznajo vedo, da so taki komplimenti vedno resnični, saj Elle zelo redko in nerada laže. Prepričana je, da lažejo le strahopetci, ki si ne upajo povedati resnice, sama pa se ima za pogumno osebo. Estelle je tudi dokaj naivna, saj na prvi pogled v človeku vidi le dobre stvari, slabih pa po navadi ne vidi, dokler jih ne izkusi na sebi. A, ko jo nekdo, za katerega misli, da mu lahko zaupa, tako prizadane, mu nikakor ne ostane dolžna. Vsekakor je mnenja, da je maščevanje sladko in ljudem, ki si po njenem zaslužijo, zlahka zameri in pozna veliko načinov maščevanja.

:: Družina:
Družina je Stelli od nekdaj presdtavljala enega izmed nalepših delov življenja. Njen oče Georgios, tipičen Grk po videzu in značaju, je zdaj star 42. let in je zelo ponosen na svojo družino, katere vsi člani mu izjemno veliko pomenijo. Stellina mama, Adriana, je zdaj stara 39 let in ima po mnenju vseh odličen smisel za materinstvo. Iz Galapagosa je v Grčijo šla na nek študijski izlet, tam pa spoznala Gergiosa. Kmalu sta se poročila in Adriana se je preselila v Grčijo. Estelle je najstarejša od treh ortok, ima še dva mlajša brata, Alexandrosa (17) in Kalila (11), ter dve mlajši sestrici, Sofio (14) in Alethio (7). Družina je nekakšna mešanica tipične grške velike družine, v katero je mama Ekvadorka primesla malo eksotičnosti in drugačnosti iz Galapagosa. Starša sta se spoznala še zelo mlada, ko sta imela nezanesljivi službi in malo denarja. Nekako jima je uspelo preživljati vse večjo družino, ki pa sta jo imela ves čas zelo rada in svojim otrokom sta venomer stala ob strani. Skozi leta je očetova restavracija postala uspešnejša in bolj znana, zato sta starša Stelli lahko financirala študij, ki ji je res pisan na kožo.

:: Preteklost:
Elle se pač rada zabava. Nikoli ni bila sicer ne vem kakšna ljubiteljica divjih zabav, alkohola, ali celo drog. A njena zabavljaška 'prijateljica' Ambrosia jo je nekoč pregovorila, da je šla z njo na neko zabavo, na kateri sploh ni bila poudarek zabava, ampak pijača. Stelli to sicer na prvi pogled ni preveč dišalo, a takrat je bila res zelo pod stresom. Začel se ji je naporen študij, ki ga je morala usklajevati z igralstvom, zapustil jo je fant Ioannes… Rekla si je, da se bo enkrat prepustila in uživala daleč od vsakdanjih skrbi. Seveda je bila prosti koncu zabave pijana, kot mavra. Bilo je približno tri zjutraj, ko je nasproti sebe zagledala Ano, s katero se, milo rečeno, nista dobro razumeli. Ana je bila kot po navadi razpoložena za kreganje in izzivanje. Stella se ni obvladala. Okrog nje je bilo polno cigaretnega dima, popila je veliko preveč alkohola, bilo ji je slabo in bila je omotična. Zahrbtna Ambrosia pa je od nekje privlekla pištolo in jo porinila Stelli v roke. Estelle je vzela pištolo in pomerila v Ano, in ji v obraz stresla vse žalitve in vse, kar ji je ležalo na duši. Vsega je bilo hitro konec. Ni sprožila, a vseeno je nekdo poklical policijo in Estelle se je znašla v zaporu.
Ko je odslužila svojo kazen, jo je čakalo veliko stvari, ki jih je morala urediti. Vse skupaj je trajalo približno dva meseca, potem pa je Stellino življenje začelo prehajati na stare tire. Nekega dne pa jo je obiskal njen bivši fant Ioannes in ji izročil kupon za oddih na Kubi. Rekel je, da naj se malce drugače loti premagovanja stresa. Stella je nekaj časa strmela v kupon, a se je hitro odločila. Naslednji teden je bila na letališču.

:: Posebnosti:
Tekoče govori grščino, španščino in angleščino.
Že v osnovni šoli je razvila ljubezen do kemije, ki se je skozi srednjo šolo še krepila, za študij pa si je izbrala biokemijo, ki jo še posebej zanima.
Je levičarka.

:: RPG post:
Estelle se je malce živčno presedala na svojem sedežu. Nikoli ni bila rada sama, še manj pa med samimi neznanci. Še vedno je bila malo vznemirjena zaradi hitrega odhoda od doma in vseh preteklih dogodkov. Na letalu je imela res čas razmišljati o vsem. Vedno bolj ji je bilo jasno, kakšno srečo ima, da je prijatelji in družina zaradi tistega na zabavi niso obsojali. Takrat se je odločila, da bo vsem s Kube prinesla kakšno veliko in posebno darilo, za katerega denar bo prišel z njenega žepa. Ioannesu pa se po sploh izjemno težko oddolžila. Zbudila se je iz misli in se zazrla skozi majhno okno poleg nje. Nebo je bilo na takšni višini zelo lepe modre barve, ki pa se je je komaj kaj videlo, zaradi vseh gostih, puhastih oblakov. Letalo je pravkar zavilo in se nagnilo na levo. Estelle je zdaj lahko videla velike nive, jezera, reke in mesta. Pogled je segal tudi do morja, ki se je raztezalo tako daleč. Čeprav ni imela pojma, kje so, se ji je zdela pokrajina pod sabo izjemno lepa. Pomislila je, da je iz letala vse videti lepše, kakor od blizu. Starejša ženska, ki je sedel poleg nje, se odkašljala in Estelle se je malce zdrznila. Naredila je požirek vode. Nenadoma jo je prevzel strah in zbala se je, da je naredila napako. Kaj, če bodo v tem campu sami stari ljudje? Kaj, če se bo doma zgodilo kaj hudoga, medtem, ko je ne bo? Poskušala se je zbrati in se malo ozrla po potnikih. Vsi so bilo videti zadovoljni in nestrpni. Na obrazu skoraj vsakega je bil nasmeh in nekateri so veselo klepetali. Otresla se je strahu in prevzela jo je vznemirjenost in kar naenkrat je bila prepričana, da se bi imela super. Saj so jo pri tem spodbujali vsi domači. Samo, da ne bi pristala v zaporu. Nasmehnila se je in se spet zazrla skozi okno.